Prirojen imunski sistem služi kot prva linija obrambe proti škodljivim mikroorganizmom, sestavljajo pa ga vse zunanje površine na telesu (koža, sluznice) in nekatere celice imunskega sistema (nevtrofilci, monociti, makrofagi in naravne celice ubijalke ter druge). Z vsemi mikroorganizmi in tujki reagira na enak način, zato ga velikokrat poimenujemo tudi nespecifičen imunski sistem. Celice prirojenega imunskega odziva se odzovejo zelo hitro, saj lahko že v nekaj urah uničijo mikrobe - bakterije, viruse in parazite -, ki vstopijo v telo skozi majhno ranico v koži. Vendar pa je sposobnost prirojenega imunskega sistema za obrambo telesa omejena.

Naslednji »stražar« je zato pridobljen imunski odziv, ki ima sposobnost specifične prepoznave mikroba. Odziv pridobljenega imunskega sistema je v primerjavi s prirojenim počasnejši, a zato toliko bolj zanesljiv in s tem učinkovit. Njegova prednost je, da si lahko zapomni mikrobe, s tem pa lahko ob ponovnem stiku s tujkom reagira hitreje¹.

Nedavno so znanstveniki odkrili, da imajo tudi celice prirojenega imunskega sistema prav tako delno sposobnost, da pridobijo imunski spomin, v procesu t. i. izurjene imunosti (angl. trained immunity).

Gre za nov izraz, ki opisuje sposobnost celic prirojenega imunskega sistema, da okrepijo imunski odziv po stiku z mikroorganizmi in drugimi tujki. Po ponovnem vdoru mikroorganizmov lahko celice z izurjeno imunostjo sprožijo večji imunski odziv in tako hitreje nevtralizirajo možnost okužbe^2-4.

Celice imunskega sistema, ki so izpostavljene stikom z zunanjimi toksini ali dejavnikom znotraj telesa, se spremenijo in zapomnijo lastnosti tujka, tovrsten spomin celic pa naj bi trajal od treh mesecev pa vse do enega leta. Pri tem pa imunske celice z izurjeno imunostjo izkazujejo zaščito proti več različnim tujkom in s tem zaščitijo človeško telo pred širšo paleto okužb^2-4.

Veliko število dokazov opisuje pozitivne vidike izurjene imunosti pri ljudeh. To lahko vidimo že pri cepljenjih proti tuberkulozi, ošpicam, črnim kozam in otroški paralizi. Vsem je skupno, da gre za živa cepiva, kar pomeni, da vsebujejo žive, oslabljene organizme, ki izzovejo nespecifičen obrambni učinek proti drugim okužbam, oziroma izurjeno imunost. Nekaj dokazov priča tudi o tem, da bi lahko cepljenje proti tuberkulozi povzročilo protitumorsko delovanje, kar bi lahko vodilo v preventivo ali zdravljenje malignih bolezni, kot so rak mehurja, melanom, levkemija in limfom. Zdi se, da so ti učinki proti raku posledica aktivacije celic oz. izurjene imunosti pri monocitih in makrofagih⁴.